V VOLČJEM POTOKU

Bil je lep pomladni dan,
ko sem se sprehajal sam,
v srcu je bilo pusto,
rad bi komu dal roko.

Sredi parka sem obstal,
tebe sem zagledal tam.
Nasmehnila si se mi,
brž odzdravil jaz sem ti.

V Volčjem sem potoku te spoznal,
tam, kjer se v vetru ziblje tisoč rož.
Najlepša si med rožami bila,
vabljiva kakor cvet in krhka vsa.