SLADOLED

Končno je prišel avgust,
jutri greva na dopust,
bova šla na južno morje,
da razširiva obzorje,
nama bo lepo.
Bil je res lep večer,
v sebi čutil sem nemir,
ko sem hotu že začet,
mi je rekla: “J’z b’ jedva,
j’z b’ rada sladoled, ti matr!”

Zanjo vse bom naredil,
le da svoje bom dobil,
bosa se čez vročo cesto
odpraviva v mesto
na sprehod.
Ko slaščičarja zagleda,
ni ji več do sladoleda,
kot da mene več ni,
ga požira z očmi,
ko ta jo vpraša:
“Ja te pitam, hočeš sljadoljed?”
ji ponavljal je spet in spet,
jaz pa lačen ljubezni govoril sem ji
naj pohiti.
“Očeš li ljimun, čokoljat?”
Jaz se hočem le z njo mečkat,
a kmalu mi jasno bilo je, da z njo
nič ne bo